Po starih vražah naj bi veljalo, da bi se par moral poročiti v letu dni od zaroke. Potemtakem bi midva zdaj morala biti poročena že dobro leto in pol. Veš, kaj?
Midva sva drugačna. Ne verjameva v vse te vraže, ne želiva običajne poroke, želiva si poroke, ki bo potekala točno tako, kot sva si jo zamislila, čeprav sva zaradi vseh usklajevanj morala nekoliko počakati.
Letos se je končno vse izšlo, kot se mora, in uspelo nama je. Uspelo nama je urediti dopust, uspelo nama je dogovoriti se za popoln termin, uspelo nama je rezervirati najlepši kotiček na tem svetu.
Vsi, ki naju spremljate, si verjetno mislite, kje bo potekala najina poroka. Naj vam izdam, da bo najina poroka nekoliko drugačna. Nekoliko neskladna s »pravili«, kot nekateri to imenujejo, od vabil do konca veselega dne.
Poroka bo takšna, kot si jo želiva, in za nič na svetu je ne bova spreminjala. Dragi bodoči mladoporočenci, polagam vam na srce: to je vaš dan, naredite ga takšnega, da boste srečni in zadovoljni. Ne ozirajte se na druge, ne skrbite zaradi ničvrednih pripomb, naredite točno tako, kot čutite v srcu. Vsi tisti, ki so povabljeni, bodo to sprejeli ali ne. To se bodo odločili sami in na to nimate vpliva. Zato naredite tako, kot čutite. Midva zagotovo bova.
Najlepši kotiček na tem svetu naju čaka. Vanj sem se zaljubila takoj, ko sem prvič stopila s trajekta. To je drug svet, tu ni skrbi, ni hitenja in ni zavidanja. Tu so ljudje drugačni. Tu si sproščen, zadovoljen, srečen in poln ljubezni. Tu se počutiš kot v pravljici. Če se moraš počutiti, kot da živiš v pravljici, je to dan, ki ti bo za vedno ostal v spominu. Dan ljubezni, dan zaveze, dan veselja.
Samo en otok na tem svetu je takšen. To je najina prelepa Korčula. Otok, o katerem bi lahko pisala, pisala in pisala. Otok, na katerega bi se lahko preselila in tam živela. Otok, kjer sva se odločila, da drug drugemu rečeva svoj večen DA.