Moram priznati, da so prstne barve res zakon. Otroci lahko namakajo prstke, kar jim je tako in tako v užitek, z njimi barvajo, razvijajo motoriko in se veselijo. Starši pa smo lahko brez skrbi, saj se barva preprosto spere tako s prstkov kot z oblačil.
Tokrat smo se lotili barvanja oziroma packanja.
Zares preprosto delo, z veliko mero zadovoljstva. Za pripravo ne potrebujete veliko časa in tudi pospravljanja ni veliko.
Otrokoma sem na bele liste, velikosti A4, narisala verigo, na katero sta s prstki tapkala različne božične lučke. Sašu je delo šlo odlično od rok, Lina pa je tapkala lučke, ki še jih zaenkrat niso izumili. Kaj naj rečem, abstraktna umetnica pač.
Nato sem jima narisala še smrekice, ki sta jih s pomočjo prstkov tudi pobarvala.
Edina stvar, na katero bodite pozorni, je, da otroku ves čas brišete prstke, ko menjuje barve. Ker so ti naši nadobudneži zelo iznajdljivi, se lahko hitro zgodi, da imate v eni posodici že pravo mavrico barv. No, mavrico smo imeli kar hitro, saj je naša Lina hitrejša kot ati.
Ker sta otroka v »packanju« tako uživala, sem jima kasneje narisala še nekaj različnih motivov, ki sta jih z veseljem pobarvala. Vse skupaj smo postavili na mizo, da se je posušilo in obesili na razstavo.
Razstava pri nas doma so stene. To je videti nekako takole. Ko stopiš v naše stanovanje, težko najdeš kakšno steno še prazno. Ali je napolnjena z risbicami in umetninami od otrok ali pa je stena že sama po sebi umetniška. Zakaj? Ker je porisana z barvicami, flomastri, voščenkami ali pa je polepljena z nalepkami. Pri nas, čeprav imamo stanovanje prepleskano v beli barvi, belih sten več ne najdete. To je pač naše pestro in zanimivo življenje z otroki.
Če vključimo še zabaven del projekta s prstnimi barvami. Dajmo popackati še atija.
Skoči še na prejšnji zapis.