Tako je. Na Štajerskem nimamo piškotov, ampak imamo kekse. Na to me je presenetljivo opozoril Saš, ko sem dejala: »No, pa dajmo za prvi dan speči piškote.«
Že ob sami misli na to, da bomo z otroki nekaj pekli, se mi je v mislih pojavila slika, ob kateri je kuhinja obrnjena na glavo, testo leži po tleh, čokolada na stropu, in še bi lahko naštevala. Moram priznati, da sta me otroka presenetila. Sploh ni bilo tako hudo, z izjemo naše male Line. Če bi ji pustila, bi nama s Sašem pojedla vse surovo testo, še preden bi naredila kekse in jih spekla. Kljub mojemu neprestanemu opozarjanju, da jo bo bolel trebušček, je veselo jedla surovo testo, grižljaj za grižljajem. No, hvala bogu ji ni pustilo nobenih posledic.
Ker sem vedela, da bo naše ustvarjanje vzelo veliko časa, sem se odločila, da naredim testo vnaprej, še preden prideta otroka iz vrtca. Naredila sem čisto preprosto testo, za katero sem porabila:
*300 g moke
*1 jajce
*159 g sladkorja
*200 g masla v koščkih
V takšnem vrstnem redu sem vse skupaj zmešala. Testo sem aromatizirala še z nastrgano limonino lupino in vanj dodala še eno pest kokosove moke. Uporabila sem dodatke, ki sem jih tisti dan imela na voljo. Vi ga lahko obogatite še s cimetom, pomarančno lupino, z nageljnovimi žbicami. Del moke pa lahko zamenjate z mletimi lešniki, mandlji … No, jaz nisem ničesar zamenjala, ampak sem samo dodala.
Testo sem nato oblikovala v veliko kroglo, ga zavila v prozorno folijo za živila in postavila v hladilnik za eno uro. Po dobrih dveh urah, da, dveh, saj veste, pri otrocih zna vse trajati, smo se lotili izdelave. Otrokoma sem najprej zaščitila mizo, čeprav sem kasneje ugotovila, da sem jo zaman, saj ni imelo nekega učinka. Razvaljala sem testo, predala modelčke in delo se je lahko začelo.
Saš je v izdelovanju zares užival. Kar nisem se mogla načuditi njegovi natančnosti in zavzetosti. Lina? No, ona je bila malo manj pripravljena za sodelovanje in je po večini samo jedla surovo testo in delala svoje posebne oblike keksov. Pa saj je mlajša, a ne? Lahko ji oprostimo.
Ko so bili keksi izrezljani, smo jih postavili v že ogreto pečico pri 180 °C. Kekse smo pekli približno 8 minut. Da, zadnjo rundo je mami pozabila in se je pekla 12 minut, zato smo jo morali vreči stran. Keksi so bili tako trdi, da če bi jih vrgla v steno, bi se verjetno stena prej podrla, kot pa bi se prelomil keks. Ups, se zgodi.
Ko so keksi bili pečeni, sem jih pomočila še v čokolado. Če pri nas doma ni čokolade, to niso keksi, in če ni oblito s čokolado, ni za jesti. Nato sem nekatere posula z barvnimi mrvicami, druge pa s kokosom. Izbire za dekoracije imate res ogromno. Mi smo kot prvič izbrali najbolj preprosto.
Izdelava in priprava nam je vzela dobre tri ure. Priporočam, da si testo naredite vnaprej, da si malo olajšate delo.
Otroci bodo želeli, včasih pa tudi ne, sodelovati, pomembno je, da se skupaj zabavate in ustvarjate. Sama sem opazila, da otroka res pogrešata takšne skupne ustvarjalne trenutke in da v njih zares uživata.
Dajte še vi in pošljite kakšno slikico za »lušte«.