Biti MAMA je moje največje poslanstvo v življenju in iz njega izvirajo vse moje objave na blogu.
V kolikor želite, da napišem kakšno posebno objavo v blogu na vašo željo, mi to sporočite tukaj.
Biti MAMA je moje največje poslanstvo v življenju in iz njega izvirajo vse moje objave na blogu.
V kolikor želite, da napišem kakšno posebno objavo v blogu na vašo željo, mi to sporočite tukaj.
Je to tisto, se sprašujem. Ah, kaj vem, bom še malo spala. A so to morda popadki? Kaj pa vem.
Nadaljevanje najine zgodbe o poroki v tujini--> Prideva v pisarno, kjer naju sprejme tajnica. Povem vso zgodbo, povem, da bi najina poroka morala biti čez 5 dni, da bi danes morala podpisati papirje, da so moji gostje že na poti na otok, ...
Prepričana sem, da bo vse tako, kot mora biti, in če verjameš, se tudi uresniči, kajne?
Zgodilo se je nekaj, česar si nobeden niti v sanjah ni upal predstavljati. Zgodilo se je nekaj, za kar smo mislili, da se v tem desetletju ne more zgoditi.
Od samega začetka sva vedela, da bo najina poroka potekala nekje v tujini ob morju.
Po starih vražah naj bi veljalo, da bi se par moral poročiti v letu dni od zaroke, ...
Obstajajo otroci, ki si z veseljem umivajo zobke, in obstajajo otroci, kot sta bila še kakšna pol leta nazaj naša otroka.
Že ob samem pripovedovanju, da se otroci naučijo potapljati pod vodo, sem bila navdušena. Po drugi strani pa sem si mislila: da vam uspe, da se naš Saš potopi? Nemogoče.
Prav zanimivo je dejstvo, da se velika večina ljudi boji zobozdravnika.
Želela sem si, da bom nekoč držala v rokah svojo sliko in rekla: Vau, čudovita si. Drage moje, to sem tudi dosegla.
Kranjska Gora nam je res prirasla k srcu in z veseljem se vsako leto vračamo tja.
Mislim, da obstajata samo dva načina, da ga naučiš po principu stare šole, kot so naučili mene in verjetno večino drugih, ki to berete ali pa ga vpišeš v smučarsko šolo.
Vsako leto si veliko ljudi zadane novoletne obljube in vsako leto sem se tem obljubam, priznam, samo nasmihala.
Odkar smo postali družina delamo veliko več stvari doma, kot smo jih delali kadarkoli prej. No, pa saj smo verjetno vse mame enake, a ne?
Babice skuhajo najboljše kosilo, babice spečejo najboljša peciva, pri babici je boljše kot doma.
Moram priznati, da so prstne barve res zakon. Otroci lahko namakajo prstke, kar jim je tako in tako v užitek, z njimi barvajo, razvijajo motoriko in se veselijo.
Otroci bodo želeli, včasih pa tudi ne, sodelovati, pomembno je, da se skupaj zabavate in ustvarjate.
Eden izmed razlogov, zakaj sem se odločila za to, je dejstvo, da smo decembra vsi bolj povezani kot druge mesece. To je najlepši čas v letu.
Tisto noč nisem mogla spati. Nekako me je bolelo to, da je bil Saš razočaran, obenem pa tudi jaz. Po glavi se mi je podilo nešteto vprašanj.
Nestrpnost, da končno stopimo v svojo sobo, se je samo še stopnjevala. Toliko elegance, lepote in detajlov. Oh, a lahko gremo nazaj?
Zmeraj sem dejala, da bo otrok sam pokazal, kdaj je pripravljen dati dudo stran. In ne moreš verjeti. Imela sem prav.
Zgodilo se je ravno na pravi dan. Dan, ko sva praznovala 5. obletnico zveze.
Benetke so zares najlepše mesto na svetu. Mesto, kjer te prevzame romantika, čeprav nisi preveč romantičen tip. Mesto, kjer ti zastane dih. Mesto, kjer se ponovno zaljubiš. In mesto, ki mu ni enakega na svetu.
Vsi so v pričakovanju, da odidejo na morje, v gore, toplice ali pa ostanejo doma in svoj čas posvetijo družini. Pa je bilo vedno tako?
Trmasta, močna in zmeraj prepričana, da sem v formi in da se mi ne more zgoditi, da bi ostala brez energije.
Napovedi za konec tedna so bile katastrofalne. Dež, nevihte, burja in spet dež. Kaj res? Pa kako imamo vedno takšno srečo z vremenom? Bolje rečeno nesrečo! V zadnjem trenutku sem se spraševala, ali je sploh smiselno kamor koli iti ali bi raje ostali
To je RAJ za otroke. Otok, ki je dodelan do podrobnosti. Na njem najdeš tobogane, krmilna kolesa, daljnoglede, gusarske mreže, jambor. Zmaga pa velik gusarski lonec na vrhu otoka, ki se polni z vodo in se vsake toliko časa razlije po zgradbi.
Ob nasmehu in veselju otrok in ob tem, ko smo vedeli, da bo to spet čudovit konec tedna in nepozaben spomin za nas, sem bila vesela, da delam to, kar me veseli, in da ob tem lahko uživa tudi moja družina.
Včasih se sprašujem, ali se morda boji vode? Spet drugič pomislim, da je to mogoče samo ena zvijača več, da je lahko varno v maminem naročju.
In potem stojim sredi igralnice in se sprašujem, kdo je tu nor? Jaz, ki svojega otroka vzgajam v upanju, da je do drugih prijazen, ali ona, ki podpira nasilje?
To je bil najlepši dan v našem življenju. Poln veselja, adrenalina, spominov in pa tudi solz sreče.
_edited.png)
Luči so ugasnile in zaslišal se je dinozavrov glas. O, moj bog, še meni je takrat zastalo srce. Kmalu za temi zvoki se je po brvi sprehodil čisto pravi dinozaver.
Poležavanje na čudoviti plaži, otroško veselje ob metanju kamenčkov v morje in šumenje mediterana. To so počitnice, ki si jih zasluži vsaka MAMA.
Ko sem videla, kako je vesel in kako kriči: »Mami, mami, glej, vlak prihaja, « sem vedela, da sem storila prav, ko sem se odločila, da se na to pot podam z vlakom, čeprav sama z otrokoma.
Od tega trenutka je tudi v najino življenje posijalo sonce. Dobila sva to, kar sva si tako močno želela. Dobila sva mali čudež.
Imamo to, kar potrebujemo. Stavek, ki drugim ne pomeni nič. Nama pa ponuja novo upanje, novo potovanje in nov zagon.
»Pojdi stran od mene, ne morem ti dati otrok.« Stavek, ki zareže globoko v srce. Vedela sem, da iz njega govori razočaranje in žalost. Vedela sem, da je to le njegova jeza in da to ni bilo iz srca.
Zdravnik je dejal: »Gospa, z vami je vse v redu, pri vas, gospod, pa imamo težave. Žal, čista NEPLODNOST.« Beseda, ki te zadene, beseda, ki ti z nožem zareže naravnost v srce. Ne veš, kje si, ne veš, kaj naj si misliš in kako bo naprej.
Tema je nanesla na otroke. Po nekaj stavkih sem vprašala. Vprašala neumno vprašanje in dobila šokanten odgovor. Odgovor ob katerem mi je zastalo srce, odgovor ob katerem sem se počutila največji bedak na tem svetu.
Pravijo, da otroci vedno govorijo resnico. Mogoče si tu in tam resnico malo priredijo, po vsej verjetnosti pa še niso pripravljeni na resna vprašanja ali pa jih preprosto ne razumejo, tako, kot bi si mi, starši, želeli.
In že čez nekaj trenutkov je prišla, vsa v belem, zaskrbljena tako kot jaz. Sam bog mi jo je poslal, da nam pomaga.
Slavni trampolin, največja priljubljenost med otroki. Trampolin – ljubezen mojega otroštva. Orodje, na katerem sem dosegala najboljše rezultate v svoji športni karieri. In zdaj mi takole vračaš? Oh, ko bi le vedela, da se bo takole končalo.
Ti si moj ponos, ti si moja sreča. Tako majhen, pa vendar tako odrasel.
Tudi vaš otrok trpi za krči? Ste tako kot jaz poskusili vse možne kapljice in še vedno ni bilo učinka?
Verjetno nisem edina, ki vsako leto razmišlja, kaj za vraga kupiti za valentinovo? Kupila bi nekaj lepega, pa nekaj izvirnega, pa ne bi to, kar kupijo vsi drugi, pa itak , da mora biti nekaj posebnega.
Kot zvesti nekdanji športnik, menim, da bi bilo dobro, da se vsak otrok ukvarja s športom.
Zato, ker to dejansko sem in pika.
Moje vsakodnevno vprašanje je bilo: kako za vraga naj kuham?
Odkar sem se podala v blogerske vode, zelo pazim na svoj jezik. Z drugimi besedami povedano, delam se nekaj, kar nisem. Zakaj?
DRUGIČ! Prvič sva namreč to zgodbo prestala pred natanko letom dni.
Bliža se najbolj nori čas v letu. Čas, ko so nam dovoljene norčije, čas, ko naše mesto Ptuj zaživi. To je prav poseben del leta za večino ljudi v ptujski pokrajini in okolici.
Kot so naju naučili starši in kot velja po stari tradiciji, se pri nas doma, Božično drevo postavi na Božični večer.
Prišel je ta trenutek, prišla je ta noč. Noč, katere sem se bala, odkar si prijokal na ta svet. Moj fantek je začel odraščat. Moj fantek se je odločil, da želi prespati noč brez svoje mamice.
Če me pa kaj spravi iz tira, pa je to vprašanje, ki ga slišim kar pogosto. Večinoma ti ga zastavijo ljudje, ki seveda hodijo v službo. Ker, če hodiš v službo sodiš med normalne, če si pa doma pa si nenormalen ali kaj?